Odvajanje od dojenja

Dojenje. Čudovita vez med mamo in dojenčkom, ki se nadaljuje po rojstvu. ? Crkljanje, tolažba, lakota, vročina, spanje – moje mleko je v sekundi rešilo vse težave mojega princa. Lahko bi rekla, da sem imela izjemno srečo, saj si o dojenju pred rojstvom nisem kaj dosti prebrala. Zelo lepo sva vse vzpostavila že skoraj takoj po rojstvu (seveda sem imela težave s priklapljanjem, to je bila na začetku cela znanost), nisem pa imela nobenih mastitisov, vročine ali kakršnihkoli drugih problemov. Ko sem kasneje prebirala in od prijateljic slišala s kakšnimi težavami se mamice pri dojenju lahko soočijo, sem bila resnično hvaležna, da mi je bilo to prihranjeno. Hkrati pa zelo spoštujem vse mamice, ki imajo z dojenjem drugačno zgodbo. 

Mamice, ki dojite in mamice, ki ne dojite – vse ste zlata vredne, vsaka s svojimi težavami in problemi, a vse z isto misijo, da bo otrok sit in se bo počutil varnega ter ljubljenega. ?

Prepričana sem bila, da bova z dojenjem prekinila okoli enega leta. Minevali so meseci od njegovega 1. rojstnega dne in ta dan sem kar prestavljala in prestavljala. Dojil se je samo še, ko sem ga dala spat, torej popoldne in zvečer. Je pa zbujanje sredi noči postajalo kar pogosto. Za njegovih 17 mesecev sem sklenila, da to poglavje v najinem življenju zaključiva in z dojenjem prekineva. Seveda kar se da na lep način, partner pa me je pri tem podpiral.  Vedela sem, da bo verjetno nekaj dni bolj napornih, zato sem si vzela čas in sem se tega lotila, ko smo bili na počitnicah na morju. ?

Čutila sem, da je pravi čas, tako zame, kot tudi zanj. Zdi se mi zelo pomembno, da do tega pride, ko sta pripravljena mama in otrok in ne takrat, ko je z dojenjem prenehala najboljša prijateljica. Vsak ima svoj način življenja, svoje potrebe in svoje razloge. V prvi vrsti je potrebno prisluhniti sebi. 

Kakšno taktiko sva ubrala? ?

Odločila sva se, da ga bom od dojenja odvajala jaz. ? Ko ga je pred tem kdaj poskušal dal spat moj partner, se je Liam močno jokal in me neprestano klical. Nekje sva prebrala, da lahko otroka od dojenja odvadi mamica in ta ideja nama je bila zelo všeč.

Kako sem se tistega večera tega lotila? Namesto dojenja sem ga nosila v naročju, ga crkljala, tolažila in mu pela pesmice. Če je želel piti, je imel na voljo svojo flaško s pogretim mlekom, hkrati pa je imel ves čas ob sebi tudi svojega najljubšega pliškota. Seveda je jokal, a se je kar hitro umiril in prvo noč v roku pol ure tudi zaspal. Ponoči se je še dvakrat zbudil in ponovno sem ga nosila in mu pela, dokler ni zaspal nazaj. Res ni bilo tako enostavno, kot se mogoče sliši, sploh ker ima naš fant že čez 10 kil. Če sem iskrena, so mi roke skoraj odpadle, a kar se odločim, to tudi speljem do konca. ?

Moram pa priznat, da ni bilo tako težko, kot sem si predstavljala. Res pa je kar pravijo, da moraš imeti za to močno voljo in ogromnoooo dozo potrpljenja. Odločena sem bila, da tisti večer mojega mleka ne dobi in tega sem se držala. 

Drug večer je vse skupaj trajalo nekoliko dlje. Veliko se je premetaval po postelji in ni tako hitro zaspal, a kljub vsemu nisem popustila. Tretji dan sva bila že čisto utečena, nagrada pa je prišla prej kot v enem tednu. PRESPAL JE CELO NOČ. ? Po letu in pol, odkar ga imam, končno spim v enem kosu, brez prebujanja in nočnega dojenja. Ogromen dosežek zanj, a še večji zame. Šele zdaj vidim, koliko bolj spočit se človek zbudi, če se ponoči nič ne zbuja.

Kaj pa odvečno mleko?

Prsi so bile boleče in v njih se je nabiralo mleko, ki zaradi prekinitve dojenja ni šlo ven. Pomagalo mi je, da sem šla pod topel tuš, prsi malo spraznila in prho zaključila z mrzlo vodo. Pila sem žajbljev čaj, ki naj bi prav tako zaviral nastanek mleka, pod modrcem pa sem kot obkladke nosila narezano zelje. Do mastitisa ni prišlo in sedmi dan, ko me je še vedno vse bolelo, je mleko čudežno šlo ven kar samo od sebe. Od takrat naprej pa so se težave zaključile in vse je spet tako, kot pred dojenjem. 

Pravljično obdobje dojenja, kot mu nekateri pravijo, ni bilo vedno čarobno. Bili so tudi težki trenutki. Kdaj pa kdaj sem si želela, da bi ga lahko namesto mene, vsaj en večer, dal spat tudi kdo drug. A, ko potegnem črto, sem lahko samo vesela, da je dojenje pri nama steklo kot po maslu. Mamice, ki dojite in mamice, ki ne dojite – vse ste zlata vredne, vsaka s svojimi težavami in problemi, a vse z isto misijo, da bo otrok sit in se bo počutil varnega ter ljubljenega.

Toliko od mene za danes in se beremo prihodnjič. ❤️

Z ljubeznijo, Nastja


Napiši komentar