Ko ne gre vse po planu …

Oh, ti plani in pričakovanja. Ja, tudi midve sva eni izmed mnogih, ki si v glavi ustvarita točno določeno sliko, katera mora iti po točno začrtani navidezni poti, ker če ne… slaba volja. Pa saj vsi vemo kako to gre (no, po planu ziher ne 😂), velika pričakovanja te bodo vedno peljala v nasprotno in nepričakovano smer. Se najdeš v tem? Beri naprej. 👉🏻

Zapomni si, znanja ti nihče ne more vzeti

Katarina študentka, Nastja mamica, skupaj pa nadobudni novopečeni podjetnici, ki nista in še vedno ne vesta kaj vse ju čaka. Ja, saj sva si govorili, “ne imej velikih pričakovanj, ker boš razočarana”, a ko napoči problem, kljub temu pride dolg nos in slaba volja.

Kaj naju je držalo pokonci, ko kaj ni šlo tako kot sva si zamislili? Še sami ne veva in čeprav se bo slišalo osladno, se vseeno lahko zahvaliva najini močni volji, medsebojni podpori in želji, ki naju je pripeljala do tu, kjer sva danes. Šli sva čez krize, kjer jih večina obupa.

Zagotovo je pomagalo tudi to, da sva 2. Sicer sva še vedno na začetku in zlagali bi se, če bi rekli, da sva 100% pripravljeni na vse izzive (še zdaaaaleč ne 😄 ), ki naju čakajo in se za zdaj še uspešno skrivajo, a s tem se bova ukvarjali, ko bodo pokukali na plano.

Na začetku sva naivno verjeli, da če je pa ta problem, ki se nama je zdel še kako velik in sprva nerešljiv edino, kar nama bo vrglo polena pod noge, potem sva lahko brez skrbi – o, kako zelo sva se motili. Od iskanja pravega tiskarja, spreminjanje končnih verzij izdelkov, včasih pa tudi soočenja z ljudmi, s katerimi nisi na isti valovni dolžini, 😬 … že na poti do odprtja najine spletne trgovinice sva se ogromno naučili. Čisto normalno je, da tako kot v poslu, tudi v življenju ne gre vedno vse po planu. 

(PRE)VELIKA PRIČAKOVANJA

Te občutke lahko preusmerimo tudi v realno življenje in se vprašamo, kako smo reagirali in kako smo se počutili, ko kaj ni šlo po načrtu, ki smo si ga skrbno začrtali v naših glavah? 🤔 Smo se ob tem morda počutili nemočno, prestrašeno, jezno in žalostno? Zase lahko poveva, da imava včasih (pre)velika pričakovanja, zato sva tudi večkrat razočarani – vse gre z roko v roki.

Torej vse to lahko precej vpliva tudi na naše počutje in stvarem, ki naj bi bile lepe in prijetne, lahko ob previsokih pričakovanjih kaj hitro pripišemo grenak priokus

“TVOJ ŽE GOVORI, MOJ PA ŠE NE.”

Če si pričakovanja ustvarjamo glede posla, poroke, stanovanja, popolnega partnerja ipd., si pričakovanja lahko nehote ustvarimo tudi glede naših otrok in njihovih mejnikov, ki naj bi jih po nekaterih merilih morali doseči do določene starosti. Ne pozabite, da so si otroci različni in nekateri določene mejnike dosežejo prej, drugi pa kasneje.

Naj vas hvalisanje prijateljic ne prestraši, da je z vašim otrokom kaj narobe. Vsak človek je edinstven in vsak dojenček ima svojo časovnico. Raje uživajte v majhnih trenutkih sreče, saj bodo otroci še prehitro znali vse in še več. ❤️

Torej, kaj storiti, ko ne gre vse po planu?

Jah, saj te ne želiva razočarati, ampak dejstvo je, da se življenja pač ne da planirati na dolgi rok, saj nas lahko vsak dan preseneti z raznoraznimi preizkušnjami, ovirami, dežjem in seveda tudi s tem kar si vsi želimo – soncem, mavricami in bonbončki.

Če si prišel/a do sem, ti morava žal povedati tudi, da nimava nekega čudežnega recepta kaj storiti, ko ne gre vse po planu… rečeš si lahko le “hej, tole mi je bilo pač namenjeno” in odplavaš s tokom kamor te pač nese 🐟, ker še vedno lahko od tega odneseš novo izkušnjo ali pa življenjsko lekcijo, ki ti bo morda nekoč prišla še kako prav.

Zapomni si, znanja ti nihče ne more vzeti, seveda pa ni nič narobe, da imamo vizijo, želje, načrte, … samo ne smemo biti preveč razočarani, če se ne izide vedno tako, kot smo si sprva zamislili, pač pa le zmanjšamo naša pričakovanja.

Cenimo in se učimo na poti do cilja, saj je cilj samo pikica na koncu dooolge poti. Ko pa pridemo do njega, pa proslavimo sadove vloženega truda in dela ter se ozrimo na pot, ki smo jo prehodili, da smo tu kjer smo si želeli biti.

Toliko od naju za danes in se beremo prihodnjič. ❤️

Z ljubeznijo, Male umetnine


Komentar (1)

  1. Eva Januš

    Oh kako lepo je bilo tole brati. Ura je 5.50, sem mamica s kavo v roki, ki si jo le ob zgodnjih jutranjih urah lahko privoščim v tišini. In tole jutro mi je polepšal tale vajin zapis in me spomnil, da so ups and down-si res del življenja in me spodbudil, da ob tem nisem slabe volje. Stavek “hej, tole mi je bilo pač namenjeno” pa si definitivno večkrat ponovim, hvala vama 🥰

    5 maja, 2022 at 3:56 dop Odgovori
Napiši komentar